Koreninsko (endodontsko) zdravljenje je potrebno na zobu narediti, kadar je karies tako globok, da sega v pulpno komoro (v živčno žilni pletež zoba) ali kadar je zobni živec vnet (pulpitis), ali če zobni živec odmre (nekroza, gangrena ) in tudi v primeru kroničnega parodontitisa. Koreninsko zdravljenje zahteva sterilne inštrumente in materiale.
Pred začetkom endodontskega zdravljenja v večini primerov apliciramo lokalni anestetik, če je možno namestimo opno, ki omogoča izolacijo zoba od ostalih.
S sterilno endodontsko iglico s pomočjo napravice (apekslokatorja), določimo dolžino koreninskih kanalov. Apekslokatorja ne uporabljamo pri pacientih s srčnim vzpodbujevalnikom in insulinsko črpalko. Število koreninskih kanalov je različno glede na obliko in položaj zoba. S sterilnimi ročnimi endodontskimi iglicami in pilicami ali pa s sterilnimi strojnimi inštrumenti očistimo koreninske kanale ob stalnem izpiranju z natrijevim hipokloritom. Da koreninske kanale temeljito očistimo bakterij in ostankov zmehčanega dentina, jih dodatno s posebno napravo) z ultrazvočno iglico spiramo v raztopini natrijevega hipoklorita.
Koreninske kanale sterilno osušimo in apliciramo medikament kalcijev hidroksid ali pa endodontsko zdravljenje že zaključimo s polnitvijo pri kateri uporabimo sterilno gutaperko in sealer. Zob začasno zapremo.
ZARADI ZAČASNE ZAPORE ODSVETUJEMO UPORABO ŽVEČILNEGA GUMIJA IN OBREMENJEVANJE ZOBA PRI ŽVEČENJU HRANE.
Po končanem endodontskem zdravljenju zob dogradimo s kompozitno keramično zalivko (plombo) ali inlayem ali onlayem, overlayem ali z brezkovinskim zatičkom in prevleko.
